GO 2

  1. Design Crap

    Osnovna štiri načela oblikovalcev:
    Contrast, repetition, alignment, placement - Crap

    O contrastu govorimo ko sta si neka dva vizualna elementa med seboj (močno) različna. Gre za to, da vizualno ločimo dva elementa. Če gre za premali kontrast se elementa zlijeta v sorodnost - zgleda kot, da pripadata isti vsebini.

    Repetition govori o ponavljanju elementov vizualnih sredstev, s tem da med različnimi enotami povdarimo njihovo sorodnost. V CGP je opisana kohezivnost ponvaljanja. Recimo pri logotipih UNI LJ, se uporablja enaka tipografija pri vseh članicah in rdeči kvadrat, ki je točno definirana barva, ki se uporablja.

    Alignment govori o temu, da vse elemente med seboj povezujejo neke nevidne niti. Neka prostorka povezanost, hirarhija v prostoru.

    Placement, vizualno povežemo stvari. Recimo podnaslov je v tiskanih knjigah bolj oddaljen od prejšnjega naslova, vendar je bližje odstavku. S tem povežemo podnaslov in odstavek.
  2. Vidno zaznavanje lahko razbijemo na 2 dela
    • 1. Odziv senzorike (predzavedno zazanjavnje), < 250ms
    • Se izvaja masivno, se ga ne zavedmo, naj bi se izvedlo paralelno

    • 2. Interpretacija
    • Se izvaja zavedno, počasi
  3. S čim lahko izboljšamo predzavedno zaznavanje
    S kontrastom lahko izboljšamo predzavedno zaznavanje.
  4. Premikanje oči ločimo na dva dela:
    fiksacije(trajanje 50-150ms, mirovanje oči)

    sakde(balistični premiki, skok oči iz ene točke na drugo, trajanje cca 200ms, povezujejo fiksacije, premiki do 600stopinj. V času sakade nismo sposobni zaznavat. Obstajajo tudi premiki, ko očesi sledita nekemu predmetu - torej rumeno pego ohranjamo "fokusirano" na predmet. Premikanje je tudi ko gledamo bližnje/bolj oddaljene predmete.
  5. Kaj so glavne razlike med prvo in drugo stopnjo vidnega zaznavanja?
    • Predzavedno zaznjavanje: Najprej se zanajo barve, forme in teksture. Ta prvi del je zelo hiter.
    • Zato želimo mi kot oblikovalci to čimbolje izkoristit s CRAP, da bo opazovalec čimprej zaznal vse.

    Zavednjo zaznjavanje: nastopi kasneje in je dolgotrajno.
  6. Kaj so fiksacije in kaj sakade?
    • Pri fikasciji oči mirujejo pri sakadi pa skačejo. Skačejo zato, ker če želimo imeti predmet vedno na rumeni pegi(torej se fokusiramo na nejga).
    • V času sakade nismo sposobni zaznavati in razpoznavati.
  7. Ali v območju perifernega videa dobro zaznavamo barve?
    Barve zaznavamo vendar ne tako dobro, zaznavamo pa oblike. Razlog zakaj barve ne zaznavamo dobro je zato, ker izven rumene pege nimamo toliko paličic in čepk.
  8. Katere vizualne lastnosti smo spososbni interpretirati najbolj natančno?
    Barve nismo sposobni interpretirati natančno, ker so odvisne od tega s kakšno svetlobo jih obsvetljujemo, ali smo barvno slepi,.. itd.

    Dobro pa interpretiramo dolžino in položaj(zgoraj, spodaj, levo desno), kot, površino, šele potem svetlobo in barvo.
  9. Ali je barvni ton primerna vizualna lastnost za podajanje kvantitavnihi informacij?
    Ne, barva je bolj ustrezna ko želimo prikazat razmerje med nečim oz. da ločimo posamezne razrede.
  10. Katere kategorije atributov poznamo?
    • Kvantitavni in kategorični.
    • Kvantitativni so števni(predstavljeni s števkami), nad njimi lahko izvajamo matematične operacije.
    • Kategorični (oz. kvalitativni) so tipično predstavljeni z besedo. V posameznih podrazredih kategoričnih pa poznamo: ordinalni (urejen) in nominalni (niso urejeni).
    • Poseben sklop so intervalni atributi, ki so ordinalni in se nanašajo na nek čas, recimo mesec januar nam predstavlja prvih 30 dni v letu.
  11. Katere tri skupine ločimo glede na namen vizualizacije podatkov?
    • Na začetku ne vemo o podatkih nič. Zato jih na začetku raziskujemo, torej __raziskovalna analiza__. Torej kaj v njih velja, kaj lahko iz njih izluščimo, da se nekaj naučimo.
    • V drugem koraku si postavimo hipotezo, torej __potrditvena analiza__. Iščemo takšne vizualizacije, ki bodo nam dale vedet ali je naša hipoteza pravilna ali ne. V zadnjem koraku uporabniku predstavimo naše podatke, torej __predstavitvena faza__.
  12. Koliko informacij o podatkih lahko predstavimo če uporabimo prikaz s kvartili?
    To je box plot. Nam v neki množici podatkov prikazuje njene statistične lastnosti. Z množico vrednosti skuša opisati veliko množico podatkov. Min, max, srednja vrednost (mediana), manj kot 25% (1. kvartil, 25. percentil) podatkov in več kot 75% (3. kvartil, 75. percentil) podatkov
  13. Kaj je težava tortnih grafov?
    Ker prinašajao informacijo preko površine in kota je zelo težko razbrati natačno vrednost neke informacije. Težko je tudi ločiti manjše razlike, tam težje ločimo. Ne znajo prikazati velika števila podatkov.
  14. Koliko in kakšne barve nastopajo v vizualizacijah Davida McCandlessa?
    Uporabljal je barve za prikaz kvalitativnih atributov. Pastelne barve so tiste, ko je veliko bele barve zraven, nežene barve. Uporabljal je pastelne barve, zaradi tega, ker če ne je učinek ki pride premočan.
  15. Ali je predstavitev podatkov z uporabo grafa vedno najprimernješa rešitev in če ni kdaj se bomo zanj odločili kdaj ne?
    Ko želimo absolutno (točno) vrednost uporabimo tabelo. Torej ko želimo številke vizualni prikaz z grafom ne pride v poštev.
  16. Kateri tipi prikaza so najprimernješi, ko nas zanima časovni potek podatkov in kdaj bomo izbrali posameznega izmed njih?
    V takih primerih nas zanima kako so se podatki spreminjali skozi čas. Kar pomeni, da so si stvari med sabo povezane skozi čas. Čas je nominalen -> ordinalen -> intervalen atribut. Uporabimo črtni diagram.
  17. Ali lahko izkoristimo stolpčni diagram (graf) za zavajanje uporabnika; ga vodimo v napačno interpretacijo razmerij?
    Da, tako da spremenimo skalo. Skala ne vključuje ničle, in ker mi vizualno primerjamo bloke bomo rekli 1 blok je 1/3 manjši od drugega, čeprav je mogoče za 1% razlike med njima v dejanskih vrednostih.
  18. Kaj je pomanjkljivost naloženega stolpčnega grafa in kako jo rešimo?
    Rešimo tako da razdelimo graf. Skalo pri vseh uporabimo isto. Temo pravimo Small Multiples
  19. Kaj je to stebelni diagram in kako ga za neko množico števil izdelamo?
    • Za množico števil nam prikazuje kako so števila porazdeljena po posameznih podmnožicah.
    • Nam pove koliko števil je v posameznem razredu in točno katera števila so v njem.
  20. Na čem temelji izbira mesta prikaza spremenljivke, ko na stolpčnem grafu pirkazujemo tri kategorične spremenljivke?
    • Ena kategorična spremenljivka je recimo prodajalec, druga čas. Naš spremenljivka ki pa jo kvantitavno potem prikazujemo (na y osi) pa je recimo število artiklov.
    • Izberemo tisto, za katero želimo, da jo lahko uporabnik najlažje primerja.
    • Naredimo primerjavo, ocenimo spremenljivke - katera je najpomembnješa za userja in katera najmanj. Nato naredimo small multiples, da primerjamo.
  21. Kaj so vizualne smeti ali "chartjunk" in kdo je avtor te ideje?
    Razne mreže ali dodatki na grafu. Chartjunk je razmerje med črnino, ki jo porabimo za tisk in črnino, ki je porabljena za vizualizacijo podatkov.
  22. Pecha Kucha način prosojnic
    • natančno 20 prosojnic, vsaka preide na naslednjo po 20s
    • Ignite - razlika zgolj v tem, da je trajanje posamezne prosojnice 15s
  23. 10/20/30
    10 prosojnic, 20minut max, 30 pik pisava
  24. 7/7
    največ 7 vrstic na prosjnico, v eni vrstici največ 7 besed
  25. Brainstorming(5 pravil):
    • -idej se ne ocenjuje
    • -vzpodujbajo se odbite ideje
    • -količina(čimveč idej)
    • -brainstorming je skupinsko delo - skušamo graditi na idejah drugih
    • -vsaaka ideja ima svojo vrednost in doprinese k končnemu rezultatu
Author
wolf
ID
344510
Card Set
GO 2
Description
ff
Updated